Noč čarovnic brez buč - letos so nam buče nekako ušle iz glave. V vsakodnevni naglici se je zdel prvi november daleč, a je, kot se je izkazalo, prehitro potrkal na vrata. Otroci so seveda bili užaloščeni, ker ne bo buč. Če ni buč, ne bo izrezovanje in če ni izrezovanja, ni strašljivih buč. Kaj zdaj? Nihče, ki jih poznamo, jih nima - vsaj ne tako, da bi odšel ponjo in se vrnil čez pet, deset minut. In potem si je bilo treba nekaj izmisliti, da bi potešili otroška pričakovanja. Pa smo se odločili za najlažjo varianto, ki pa se je ravno tako izkazala zanimiva za otroke. Vzeli smo maskirni selotejp in z njim izdelali strašljivi obraz na stekleni kozarec. Večji ko je, lažje bo. Tisti litrski so sicer v redu, a se je v sklepni fazi pokazal banalni problem, o katerem bom pisal na koncu. Skratka, izdelali smo strašljivi obraz. Jaz sem rezal selotejp, otroci so lepili. Nato smo pobrali star akrilni sprej bele barve in z njim poškropili po kozarcu. Bolje bo izpadlo, če barvo nanesete samo "na pol". V praksi to pomeni, da ne pobarvate popolnoma, ampak naj bo malce prosojno. Barva je bila hitro sušeča, tako da so tamali naredili dva, tri kroge s poganjalci po delavnici in kozarca sta bila nared za svečano avguracijo. V en kozarec smo dali večjo svečo, kar ni dobro izpadlo, v drugo pa navadno čajno. Tukaj je nastal problem: kako dati čajno svečo v kozarec. Ena možnost je, da jo položite ugasnjeno in nato z dolgim vžigalnikom, kot je na primer za nagrobne sveče, prižgete svečko. Če tega nimate, pa je malce bolj trd oreh. Na koncu smo jo uspešno položili na dno kozarca s pomočjo lepenke v obliki črke "L".

Oba kozarca smo položili pred vhodna vrata in čakali na prve odzive čarovnic, ki pa jih ni in ni bilo. Torej smo delo opravili dobro :) Gašper