Janko in Metka v diorami - shadow box
Gašper se je spet lotil pravljice...kamenčke je pospravil in recikliral škatlo :) Kaj je pravzaprav diorama oziroma shadow box? Težko je podati natančno definicijo, a v splošnem gre za ponazoritev nekega dogodka ali občutenja v škatli, pa naj bo lesena, pločevinasta ali papirnata. Obstajajo različne uprizoritve: take ki posnemajo dogajanje s 3D predmeti in tudi take, ki globino posnemajo z več plastmi. Za slednjo smo se odločili mi, pri čemer smo si izbrali za temo pravljico »Janko in Metka«. Kaj potrebujete? - poljubno škatlo - trše papirje (180 g +) potiskane in bele - škarje, skalpel - podlago za rezanje - akrilne barve - lepilo Priporočljivo je, da na list papirja najprej narišemo skico, ki nam bo kasneje v veliko pomoč, predvsem pri določanju števila plasti. Večje kot bo število plasti, večji 3D učinek bomo dosegli oziroma globinsko predstavo.
Prvo naslednje opravilo je iskanje primerne škatle, pri čemer moramo vzeti v ozir, da bo manjša od velikosti naših listov. Ker je bila malce vegasta, smo jo oblepili še s papirmachejem ter ji na ta način dali večjo trdnost. Takoj po tem se lahko lotimo barvanja notranjosti – sledimo ideji na skici.
Medtem ko se pobarvana notranjost škatle suši, lahko začnemo z risanjem motiva na liste papirja. Začnite z izdelavo prvega sloja, to je tistega, ki bo najbolj zadaj v škatli. Rišemo s svinčnikom, barvamo pa z akrilnimi barvami. A to ni pravilo, kajti izberete lahko poljubne barve, nekateri pa delajo diorame celo tako, da liste pustijo kar v surovi belini. Ko narišete in pobarvate motiv, se začne zamudno izrezovanje iz papirja. Uporabite skalpel, na določenih mestih pa si lahko pomagate tudi s škarjami.
Ker boste morali plast vpeti v škatlo, pustite na skrajnih koncih plasti še centimeter več papirja. Primer: če narišete 15 cm visoki drevo, pustite še zgoraj in spodaj 1 cm več papirja. Tega boste zavihali in ustvarili ušesce, ki vam bo premazano z lepilom služilo kot opora za vpenjanje drevesa v škatlo.
Ko ste prilepili v škatlo prvo plast (ta ima navadno tudi največjo površino od vseh plasti), začnite z izdelavo druge plasti, nato tretje … Več plasti boste imeli, večji 3D učinek oziroma večjo globino boste dosegli. Ponekod bo potrebno plasti utrditi, po domače povedano podložiti, da se ne zvijejo ali »uplahnejo«. Lahko si pomagate s samolepljivimi kvadratki, lahko pa tudi enostavno odrežete košček ali dva kartona oziroma lepenke, ter jo podložite. Koliko razmika naj bo med plastmi? Priporočljivo je vsaj kakih 8 mm, sicer pa povsem po želji. Dela bo kar veliko, a z vsako plastjo boste bližje cilju.
Za zelo smiselno se je izkazalo tudi, da robove izrezanih plasti bodisi ponovno pobarvate v isti barvi kot je sama plast bodisi počrnite s flomastrom. Ob izrezu namreč robovi postanejo beli in kot taki na celotni umetnini delujejo moteče, če ne celo ceneno. Na koncu poskušajte nekako okrasiti ali pa vsaj obdelati še zunanjost škatle – mi smo se odločili kar za čarovničin objem.